August 27

Lažni sledilci v slovenski politiki

Pred letom dni sem na Twitterju objavil skrčene rezultate mini-raziskave o deležu lažnih sledilcev profilov slovenskih političnih strank. Obletnica se zdi primerna priložnost, da stvar ponovim v malo širši obliki.

Že iz predvolilnih anket dobro vemo, da lahko javno mnenje spreminjajo tudi številke. Naraščujoča (kot tudi padajoča) javnomnenjska podpora dejavno vpliva na percepcijo stranke ali kandidata in pogosto sproži snežno kepo, ki v primernih okoliščinah lahko že sama odloči volitve. Številke te naredijo in številke te odnesejo. Ne poročilo KPK: padec podpore vladi na bornih petnajst odstotkov je povzročil razpad koalicije in vrgel Janšo s premierskega stolčka; a prav teh 15% mu tudi omogoča, da še naprej neprevprašan krmari stranko od poraza do poraza do končne zmage. Legitimnost politika je odvisna tudi od števila ljudi, ki so mu pripravljeni slediti.

In tako pridemo do spletnega omrežja Twitter, kjer “sledilec” sicer nosi nekoliko drugačen pomen, a vseeno ne uide igri percepcije in (samo)legitimacije. Število sledilcev je eden od osrednjih kazalcev omrežja: pove nam, kakšen je neposredni domet posameznega profila, torej kakšen je obseg baze uporabnikov, ki bodo naše sporočilo slišali in potencialno širili naprej. Večje je število sledilcev, večja je teža profila. Za sklepanje o njegovem dejanskem vplivu je pomembna seveda tudi pogostost interakcij (kolikokrat se sledilci na naše objave odzovejo): a običajno profili z velikim številom sledilcev s tem nimajo posebnih težav – nenazadnje so zato tudi dobili veliko število sledilcev. A nečimrnosti (nekaterih) politikov število sledilcev ne predstavlja zgolj števila ljudi, ki jih zanima, kaj bomo povedali, ampak tudi izgovor, da govorijo. Večje je, več lahko povedo, več verjamejo, da si lahko privoščijo (“hej, če ti kaj ni prav, pojdi, x-tisoč drugim se zdi vredno poslušati, kar govorim“). No, tako se vsaj zdi.

Da se ne bo samo zdelo, si poglejmo številke. Obstaja več spletnih strani, ki omogočajo preverjanje deleža in aktivnosti sledilcev posameznega Twitter profila; sam sem uporabil tole. Algoritem analizira strukturo sledilcev in jih razdeli v skupine glede na število tvitov in število lastnih sledilcev: računi, ki predvsem sledijo drugim, sami pa ne objavljajo in tudi nimajo sledilcev, praviloma spadajo pod spam. Pri čemer je potrebno ločiti med računalniško ustvarjenimi računi (“fake”) ter računi dejanskih uporabnikov, ki Twitter račun zgolj imajo, ne pa tudi uporabljajo (“inactive”). In četudi druge, za razliko od prvih, še lahko razumemo kot izkaz vplivnosti profila, kateremu sledijo (ne nazadnje so se mu nekoč odločili slediti, četudi Twittra ne uporabljajo), pa so si lažni in nekativni sledilci v temelju identični: oboji namreč ne prispevajo ne k dejanskemu večjemu dometu sporočila (recimo temu, slišanosti), ne k njegovemu nadaljnjemu širjenju (recimo temu, odmevnosti). Skorajda bi lahko rekli, da so kot da jih ne bi bilo, če kot sledilci ne bi bili del skupne številke sledilcev profila, kateremu sledijo; in če, kot smo zapisali zgoraj, težo posameznega Twitter profila določa (tudi in na videz predvsem) število njegovih sledilcev, potem moramo celo priznati, da je prispevek lažnih in neaktivnih v tem smislu pravzaprav enak prispevku aktivnih sledilcev. Za potrebe citiranja v medijih (primer) in površne samolegitimacije je precej bolj pomembno, da je sledilcev veliko, kot pa njihovo poreklo. Še več, kot spoznava ena izmed večjih in tudi tviteraško bolj aktivnih strank vključno s svojim predsednikom, je neaktivni sledilec lahko v določenem pogledu še celo bolj hvaležna stranka od aktivnega, katerega nepredvidena aktivnost kaj hitro utegne vnesti zmedo v lagodno identifikacijo “sledilcev” s “podporniki”. Drugače rečeno, lažnih in neaktivnih profilov ni potrebno blokirati: zgolj so, sledijo, štejejo. Kar je – v veliki večini primerov – več kot dovolj.

Preden si pogledamo že zdavnaj obljubljene številke, še ena opomba. Obstajata vsaj dve vrsti lažnih, “fake” profilov: različni spam boti, avtomatsko generirani profili, ki širijo nezaželene (pogosto virusne) vsebine in povezave, ter profili, generirani z namenom povečanja številke sledilcev določenega profila (po domače, z nakupom lažnih sledilcev, Google je poln ponudb). Prvim ne uide noben uporabnik omrežja (bolj si aktiven, več jih imaš), drugi so kaprica posameznikov ali skupin, ki želijo na hitro in poceni ojačati fasado svoje avtoritete. Ker so si po zunanjih značilnostih praktično identični, jih algoritem na strani ne loči prav dobro. Zato sem v primerjavo vključil še referenčno točko, @milijonar-ja; pač nekoga, kateremu sledi večina slovenskih uporabnikov omrežja (delno zato, ker je na njem že toliko časa, delno, ker je javna osebnost in to pogosto zadošča, predvsem pa seveda zato – ker je frajer) in za katerega verjamem, da si sledilcev ni privoščil kupovati (če me spomin ne vara, je temu pritrjeval tudi pred časom objavljen graf, pa ne vem kje).

Komentirati rezultate tako enostavne primerjave bi bilo karseda pokroviteljsko, zato bralca prepuščam, da si mnenje o njih ustvari sam.

Category: Beseda, Številka | Comments Off on Lažni sledilci v slovenski politiki
June 11

Še o alternativni medicini (izkušnja)

Med nedavnim pisanjem o homeopatiji sem se spomnil na moje pravzaprav edino srečanje z alternativnimi zdravilci, pa četudi sem bil tudi v njem zgolj posredno udeležen. Epizoda si vsekakor zasluži opis, nemara se kdaj izkaže za koristno. Zasebnosti na ljubo so izpuščene nekatere subjektivne okoliščine: navajamo zgolj dejstva, glede njihove resničnost pa imate (vse, kar na spletu v resnici imam) mojo besedo. cybertron

Marija se je na priporočilo odločila obiskati terapevta z bioresonanco. Pregled poteka z uporabo posebne naprave, s katero zdravilec opravi detajlne meritve na roki: od različnih (latentnih) bolezni, flore na površini kože, do splošnega stanja telesa in “frekvence njegovega energetskega polja”. Zdravilec pojasni, da lahko z napravo ne samo izmeri, s kakšno energetsko frekvenco vibrira telo pacienta, ampak morebitne anomalije tudi pozdravi, spravi “nazaj v tečaje”. Je celo tako natančna, da lahko pravilno napove mobilnega operaterja, ki ga pacient uporablja, saj deluje na specifični frekvenci (tega sicer ni storil, niti ne poskušal; četudi dodajmo, da takšna predikcija tudi brez pripomočkov ne bi bila posebej izjemna, glede na to, da sta bila tedaj v Sloveniji le dva operaterja, pripadniki Marijine generacije pa še danes praviloma uporabljajo kvečjemu enega, ve se, katerega). Kljub temu, da je rezultat analize Marija prejela šele kasneje, po elektronski pošti, je terapevt že samem pregledu pravilno prepoznal dve potencialni težavi, za kateri je Marija že vedela. Četudi se je v tem pogledu izkazal, pa velja poudariti, da diagnoza nima nobene zveze z napravo, ki jo je uporabljal na pregledu (kot rečeno, izvidov tudi sam še ni videl), ampak kot kaže temelji na nekih drugih veščinah (mimogrede, obe težavi, ki ju je naštel, sta v resnici tipični za Marijino starostno skupino in mu jih je, kot sama priznava, morebiti celo omenila ali vsaj nanju namignila med razgovorom). A preden dokončno zavržemo možnost, da naprava vendarle deluje, omenimo še, da ima poleg opisanega še eno sposobnost: odčita lahko vrste in količino različnih mikroorganizmov, ki sobivajo na naši koži. Tudi te rezultate je Marija prejela kasneje po elektronski pošti, že na pregledu pa ji je zdravilec opisal in priporočil tudi nadaljnjo terapijo v primeru slabih izidov, ki so po njegovih besedah glede na opisane simptome pravzaprav pričakovani.

Analiza flore na koži je v resnici predvsem analiza prisotnosti kandid, roda gliv kvasovk, kateremu alternativna medicina posveča vedno več pozornosti in v njem vse pogosteje odkriva vzrok raznovrstnih bolezenskih stanj. Kandido opisuje kot nekaj, česar uradna medicina ne priznava in pred čemer si raje zatiska oči, četudi je lahko vzrok številnih nepojasnjenih in navidezno neozdravljivih tegob, med drugim migren, prebavnih težav, utrujenosti, težav s prostato, vnetij in slabega počutja nasploh ter celo impotenco. Kar sicer ne drži povsem: uradna medicina kandido dobro pozna in kot vzrok omenja v več kontekstih, ki pa so vsi po vrsti precej bolj manifestnega značaja in kažejo simptome, ki jih niti v najboljšem slučaju ne moremo opisati kot psihosomatske ali vsaj “nepojasnjene”.

Kakor koli že, stališče alternativne medicine je, da je prisotnost določenih vrst kandide v prevelikih količinah lahko vzrok številnih patoloških stanj in nihanj v organizmu (za razliko od uradne, ki trdi, da je prisotnost kandide razen v zares izjemnih in zelo očitnih slučajih nekaj povsem naravnega in neškodljivega ter da imamo bolj kot z porastom nenormalnega razraščanja kandide opravka z nenormalnim porastom strahu pred njo). Poznamo več sto različnih vrst kandide, od katerih je za približno 40 znano, da so lahko povzročiteljice infekcij. Kljub temu je dobrih 90% vseh težav povezanih z eno izmed 8 vrst kandide, če jih naštejemo: Candida albicans (85% primerov), Candida glabrata, Candida tropicalis, Candida parapsilosis, Candida krusei, Candida guilliermondii, Candida lusitaniae in Candida kefyr.

Analiza, ki jo je prejela Marija po elektronski pošti sicer (kot rečeno, pričakovano) navaja kandido kot vzrok oziroma problem, a med 13 najdenimi vrstami ni nobene od zgoraj naštetih. Vse vrste kandid, ki jih je naprava zasledila, spadajo med nadvse redke: med njimi so celo takšne, ki jih je (tako literatura) najti samo v vrsti divjih jagod na Japonskem, v nekaterih redkih vrstah rib ipd. – v ničemer torej, kar bi lahko tudi po naključju kdajkoli zatavalo na Marijin jedilnik. Bodisi je napaka v napravi sami, bodisi poslani rezultati nimajo veze s pregledom in so bili pripravljeni po nekem drugem ključu –  očitno je, da so izvidi povsem arbitrarni in da o kakršni koli meritvi pravzaprav niti ne moremo govoriti. Na to nevarno namiguje tudi datum izpisa analize v nogi spodaj, ki kaže, da je nastala 7 let pred Marijinim pregledom. Bodisi je naprava tam samo za okras in učinek, bodisi je za okras in učinek zgolj diagnoza kandide (ki zadnja leta dobiva na omembah, popularnosti in posledično strahu), naslonjena na avtoriteto sofisticirane tehnologije, ki je sicer namenjena povsem drugim stvarem (frekvencam nemara), da bi tako iztisnili še nekaj dodatnih evrov iz prestrašene Marije.

Če torej ne meri prisotnosti kandide, kaj torej sploh počne; in za kakšno napravo pravzaprav gre? Na lastne oči je nisem videl, po kratki raziskavi pa smo jo prepoznali kot CyberTrone. Gre vsekakor za spoštovanja vredno tehnološko čudo: CyberTrone odčita ultra-fine vibracije energetskega polja ter pozdravi morebitne motnje z oddajanjem nasprotnih vibracij; kot pravi opis, pa naprava anomalij niti ne “zdravi” v pravem pomenu besede, temveč zgolj stimulira naravne regenerativne procese, kjer je to potrebno. Kot zatrjuje kar sam proizvajalec, obljube niso tako lažno skromne po lastni želji, temveč so jih bili prisijeni omiliti zavoljo določenih “medico-legal” razlogov; med katere bržkone spada tudi razsodba o umiku vseh oglasov in neresničnih trditev o napravi v Avstraliji, ki ugotavlja, da prozvajalec AussiMedprovided no evidence at all in support of the claims made about the advertised product. The Panel was satisfied that the advertisement contained a very large number of claims that had not been verified, were likely to arouse unwarranted and unrealistic expectations, and were misleading….These included all of the claims that the advertised device had therapeutic benefits, benefits for the immune system, could be used to treat, manage, or prevent diseases or disorders, or could diagnose ailments, conditions, or aspects of an individual’s health.”

2010-06-024 Cybertrone
Oglas iz časa pred “medico-legal” težavami

V resnici je občudovanja vredno, kako spretno se zna alternativna medicina nasloniti na diskurz sodobne znanosti: četudi to, kar počne, z njo nima prav nobene zveze. “Znanost je v zadnjih desetletjih na področju biokibernetike močno napredovala,” zatrjuje spletna stran našega zdravilca. Ker je metoda alternativne medicine v temelju transferna ter kot taka odvisna od legitimacije, zaupanja, in ker (splošnemu nezadovoljstvu nad zdravstvenim sistemom in uradno medicino navkljub) vse manj ljudi verjame v golo magijo, je bil nenaden obrat k tradicionalnemu sovražniku pravzaprav neizbežen. Kar je resda svojevrsten poklon uspehu znanstvene metode: “imitation is” – nenazadnje – “the sincerest form of flattery”: vseeno pa diskurz, ki utemeljuje zmožnosti CyberTrona, precej bolj spominja na parodijo znanstvenega. Tehnične specifikacije so polne popolnih nesmislov (“Scalar technology”) in pseudoznanstvenih trditev (“Quantum Response Technology”), ki imajo s sodobnimi znanstvenimi izsledki skupnega zgolj to, da se nanje sklicujejo. Tehnologija, na kateri naj bi naprava temeljila, ne obstaja, je čisti in popoln nesmisel. Varno lahko torej rečemo, da CyberTrone v resnici ne počne ničesar. Je sam sebi namen. Četudi zgolj “stimulira naravne regenerativne procese”, tega ne počne z ničemer drugim kot izključno s svojo prisotnostjo. Ne deluje, zgolj je. In je zgolj placebo, signal (ali izgovor, če hočete) organizmu pacienta, da je skrajni čas, da se pozdravi.

Marija je po premisleku signal vzela drugače – kot skrajni čas in izgovor, da pride k zdravi pameti in zdravilca pošlje po svoji poti. Kakšen nauk boste od epizode odnesli sami, pa prepuščam vaši presoji. Če ste še vedno mnenja, da tudi vaše frekvenve potrebujejo homologizacijo, imate najverjetneje prav in vam priporočam obisk Holističnega centra Vita Nova.

Category: Beseda | Comments Off on Še o alternativni medicini (izkušnja)
May 30

Demokracija

Zastava gre v odvratne kraje, in našše narečje dušši bobne.
V središščih bomo redili najbolj brezsramno blodnišštvo. Poklali bomo logične upore.
V popoprane in razmočene dežžele! –– v služžbi najbolj groznih industrijskih ali vojnih izkorišščanj.
Na svidenje tu, vseeno kje. Novinci dobre volje bomo imeli divjo filozofijo; za znanost praznoglavci, za udobje razuzdanci; smrt za svet, ki gre. To je pravi pohod. Naprej, maršš!

Arthur Rimbaud

Category: Beseda | Comments Off on Demokracija
May 28

FeedBack&Forth IV

Kar nekaj zanimivih linkov se je nabralo od zadnjič in skrajni čas je, da jih zmečemo na en kup.

Zapiski Gottfrieda Leibniza (Image by Stephen Wolfram)
  • Stephen Wolfram nam je priskrbel kar dva zanimiva in intimna vpogleda: v svet Gottfreida Leibniza in svet Facebooka. Oba sta obvezno čtivo.
  • Je znanost o družbi oksimoron in ali je to sploh največ, kar bi kdaj lahko bila?
  • Timelapse, ki je nastal v okviru skupnega projekta Googla in NASA o spremembah na površju planeta Zemlje.
  • Zemljevid vetrov nad Združenimi državami Amerike sicer ni posebno nova zadeva, vseeno pa nudi fascinanten real-time pogled v dinamiko kaotičnega sistema. V zadnjih dneh je bilo spet vroče. Ne spreglejte galerije nekaterih bolj zanimivih trenutkov in vzorcev (orkan Sandy, Isaac itd.).
  • Znanost o gibanju rojev (ang. swarms) išče pravila, po katerih posamezni člani svoje vedenje sinhronizirajo s celoto, katere del so. Izkaže se, da za kompleksno dinamiko roja pogosto stojijo nadvse enostavne enačbe, ki definirajo vedenje posameznih delov v odnosu do celote.
  • Kaj nam lahko naglo razvojajoča se znanost o mrežah pove o morda najbolj zapleteni mreži od vseh: naših možganih?
  • O bogastvu posameznikov: lastnost, ki je skupna večini uspešnih ljudi – in torej najbolj gotova pot k uspehu je…sreča.
  • Jedrnat uvod v razlike med numeričnim in analitičnim modeliranjem.
  • 19. aprila nas je zapustil Kenneth Apel, manj znani avtor avtor razvpite rešitve še bolj razvpitega problema, da za pobarvanje katerega koli zemljevida, pri čemer dve sosednji državi ne smeta biti enake barve, potrebujemo natanko štiri barve. Njegov dokaz, četudi so ga dejansko prebrali le redki – in prav zaradi tega – je za vedno spremenil matematiko.
  • Število brezplačnih predavanj s področja filozofije na Openculture.com je že na uglednih in ogleda vrednih 90. Vseh ostalih področij tokrat raje niti ne omenjajmo.
  • Za zastonjkarje (v pozitivnem smislu!) še zbirka predavanj o razvoju jezika.
  • In še posladek za konec: Richard Feynman o znanstveni metodi. Ne zamudite tudi zabavnih monologov v seriji Fun to imagine.
Category: Beseda, Številka, TOE | Comments Off on FeedBack&Forth IV