March 28

Za zaprtimi okni

DSC_9546.NEF


 

»Za okni so vedno ljudje«, se je glasila oglaševalska kampanja Ljubljanskega potniškega prometa izpred nekaj let. Okno ni nikdar in nikjer brez razloga, nam sporoča: če obstaja okno, obstaja tudi nekdo, kateremu prinaša svetlobo in odpira pogled, za njim obstaja tudi življenje, ki ga omogoča. Okno je stik prostora s svetom – in hkrati stik sveta s prostorom: je zev, skozi katero edino je mogoč vpogled v naročje zasebnosti. V prvem gori luč, skozi drugega pronica mežikanje televizije, tretje je zagrnjeno, za četrtim odmeva glasba: za okni so vedno ljudje.

 

 

In okno je okno tudi k njihovemu življenju, k njihovemu veselju in njihovi bedi, k sreči in nesreči zaprti med štiri zidove. Okno je mesto, kjer vsem in vsakomur dovolimo vstop v naše življenje, kjer se odpovemo zasebnosti, jo odpremo za pogled Drugega in mu omogočimo vpogled v našo intimo; a vendar vse to ne zato, da bi v zameno tudi mi videli njega. Nemara se na ogled postavimo zato, da Drugega prepričamo, da smo tu, da smo še tu, da za oknom vztraja nekdo, katerega obstoj je vreden pogleda. »Za okni so vedno ljudje«. Naloga okna je, da svetu pokaže, da za njim nekdo živi. In da živi dobro. Zato jih okrašujemo z rožami, ali pomenljivo zastiramo z ličnimi zavesami: okno je podoba življenja, pogled nanj pa je pogled na človeka samega. In le lepa podoba je vredna pogleda, kot je tudi lep le človek, ki ga je “lepo pogledati”, kakor koli si že razlagamo ta idiom.

Zgolj okna smo, podobe lastnega življenja, postavljajoč se na razstavo v upanju, da pritegnemo kak pogled, ki bi dokazal naš obstoj. Da s čim lepše urejenim oknom svet prepričamo, da je tisto, kar skriva in odkriva hkrati, vredno njegove želje. Da s prelepimi rožami privabimo nekoga, ki mu pogled ni dovolj. Nekoga, ki ve, da so za okni vedno ljudje; a še ni sprevidel, da so tudi ljudje vselej za okni.

 


Category: Beseda, Slika | Comments Off on Za zaprtimi okni
March 28

Met kocke ne bo nikdar odpravil Usode

MES: Ali ne verjamete v Boga?
YSE: Ne vem. O tem nisem nikoli razmišljala.
MESA: A trdno verjamete v svojo lepoto.
YSE: Nisem kriva, če sem lepa.

Paul Claudel: V vrtincu poldneva

Category: Beseda, Slika | Comments Off on Met kocke ne bo nikdar odpravil Usode